Sprememba našega vedenja in vrnitev na ‘pravo pot’ sta del kesanja, vendar le del. Pravo kesanje vključuje tudi to, da se v srcu obrnemo k Bogu, mu predamo svojo voljo in se odpovemo grehu. Kakor je pojasnjeno v Ezekielu, kesanje pomeni ‘[obrniti se] od /…/ greha ter [ravnati] po pravu in pravičnosti, /…/ [vrniti], kar je [naropano in] se [držati] zakonov življenja in ne [početi] več hudobije’. /…/ Pravo kesanje mora vključevati vero v Gospoda Jezusa Kristusa, vero, da nas lahko spremeni, vero, da nam lahko odpusti, in vero, da nam bo pomagal ogibati se nadaljnjih napak. Zaradi takšne vere je njegova odkupna daritev v naših življenjih učinkovita. Ko ‘doumemo kasneje’ in se z Odrešenikovo pomočjo ‘obrnemo’, lahko občutimo upanje v njegovih obljubah in radost odpuščanja. Brez Odkupitelja prirojeno upanje in radost izpuhtita, kesanje pa postane zgolj nesrečna vedenjska sprememba. Toda ko udejanjamo vero vanj, se spreobrnemo k njegovi zmožnosti in pripravljenosti, da nam greh odpusti. /…/ Namesto da bi iskali izgovore, se raje odločimo za kesanje. S kesanjem se lahko zdramimo, kakor izgubljeni sin v priliki, in premišljujemo o večni pomembnosti naših dejanj Ko razumemo, kako naši grehi lahko učinkujejo na našo večno srečo, se ne le docela spokorimo, temveč si tudi prizadevamo postati boljši. /…/ Dejstvo, da se lahko pokesamo, je dobra evangelijska novica! Krivda nam je lahko ‘izbrisana’. Lahko nas navdaja radost, prejmemo odpuščanje grehov in imamo ‘mirno vest’. Lahko se osvobodimo občutkov obupa in suženjstva greha. Lahko nas navdaja čudovita Božja luč in nismo več ‘v bolečini’. Kesanje ni le možno, temveč je zaradi Odrešenika tudi radostno.
‘Kesanje: radostna odločitev’, generalna konferenca, oktober 2016.