Ko torej Jezus vas in mene vabi, naj se »pokesamo«, nas vabi, naj spremenimo svoje mišljenje, spoznanje, duha – in celo način, kako dihamo. Prosi nas, naj spremenimo to, kako ljubimo, razmišljamo, služimo, preživljamo svoj čas, ravnamo s svojo ženo, poučujemo svoje otroke in celo kako skrbimo za svoje telo. Za naš osebni napredek ni ničesar bolj osvobajajočega, bolj plemenitega oziroma bolj ključnega kot to, da se redno vsakodnevno osredotočamo na kesanje. Kesanje ni dogodek, je postopek. To je ključ do sreče in duševnega miru. Ko je kesanje povezano z vero, nam odpre dostop do moči odkupne daritve Jezusa Kristusa.

‘Delajmo bolje in bodimo boljši’, generalna konferenca, april 2019.

Ker smo se pripravljeni pokesati, izražamo svojo hvaležnost za Božji dar in za Odrešenikovo ljubezen in žrtev v našo korist. Zapovedi in duhovniške zaveze nudijo preizkus vere, poslušnosti in ljubezni do Boga in Jezusa Kristusa, še pomembneje pa je, da ponujajo priložnost, da izkusimo Božjo ljubezen in prejmemo polno mero radosti tako v tem življenju kot v prihodnjem. /…/ Pomnite: v nebesih ne bo veliko ljudi, ki niso nikoli grešili, ampak ljudi, ki so spoznali, da so skrenili s poti, in tistih, ki so popravili svoja pota, da so se vrnili k luči evangelijske resnice. Bolj bomo cenili besede prerokov in jih udejanjali, bolj bomo prepoznali, kdaj se odmikamo s poti – pa četudi le za nekaj stopinj.

‘Zgolj nekaj stopinj’, generalna konferenca, april 2008.

Večje svetosti ne bomo dosegli zgolj zato, če prosimo zanjo. Dosegli jo bomo, če bomo delali, kar moramo, da nas Bog lahko spremeni.

‘Svetost in načrt sreče’, generalna konferenca, oktober 2019.

Ker smo se pripravljeni pokesati, izražamo svojo hvaležnost za Božji dar in za Odrešenikovo ljubezen in žrtev v našo korist. Zapovedi in duhovniške zaveze nudijo preizkus vere, poslušnosti in ljubezni do Boga in Jezusa Kristusa, še pomembneje pa je, da ponujajo priložnost, da izkusimo Božjo ljubezen in prejmemo polno mero radosti tako v tem življenju kot v prihodnjem. /…/ Pomnite: v nebesih ne bo veliko ljudi, ki niso nikoli grešili, ampak ljudi, ki so spoznali, da so skrenili s poti, in tistih, ki so popravili svoja pota, da so se vrnili k luči evangelijske resnice. Bolj bomo cenili besede prerokov in jih udejanjali, bolj bomo prepoznali, kdaj se odmikamo s poti – pa četudi le za nekaj stopinj.

‘Zgolj nekaj stopinj’, generalna konferenca, april 2008.

Povabilo h kesanju je redko glas graje, ampak prej ljubeči poziv, da se spremenimo in ‘ponovno obrnemo’ k Bogu. To je klic ljubečega Očeta in njegovega edinorojenega Sina, da bi bili več, kot smo, da bi dosegli višji način življenja, se spremenili in občutili srečo zaradi spolnjevanja zapovedi. Kot Kristusovi učenci se veselimo blagoslova kesanja in radosti, ker nam je odpuščeno. To postane del nas in izoblikuje naše mišljenje ter doživljanje. /…/ Večina se tiho in dokaj na samem kesa in vsak dan išče Gospodovo pomoč, da bi spremenili, kar je potrebno. Za večino je kesanje bolj potovanje kot enkraten dogodek. Ni lahko. Spremeniti se je težko. Za to je potrebno, da tečemo proti vetru in plavamo proti toku. Jezus je rekel: ‘Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.’ Kesanje pomeni, da se odvrnemo od nekaterih stvari, kot so nepoštenje, ponos, jeza ter nečiste misli, in se obrnemo k drugim stvarem, kot so prijaznost, nesebičnost, potrpežljivost in duhovnost. To je ‘vrnitev’ k Bogu. /…/ Kesanje ne spreminja le nas, ampak blagoslavlja družino in tiste, ki jih imamo radi. Če se bomo pokesali pravično, Odrešenikova iztegnjena roka po Gospodovem urniku ne bo objela le nas, ampak se bo dotaknila tudi naših otrok in potomcev. Kesanje vedno pomeni, da nas čaka večja sreča.

‘Pokesajte se, da vas ozdravim’, generalna konferenca, oktober 2009.

Sprememba našega vedenja in vrnitev na ‘pravo pot’ sta del kesanja, vendar le del. Pravo kesanje vključuje tudi to, da se v srcu obrnemo k Bogu, mu predamo svojo voljo in se odpovemo grehu. Kakor je pojasnjeno v Ezekielu, kesanje pomeni ‘[obrniti se] od /…/ greha ter [ravnati] po pravu in pravičnosti, /…/ [vrniti], kar je [naropano in] se [držati] zakonov življenja in ne [početi] več hudobije’. /…/ Pravo kesanje mora vključevati vero v Gospoda Jezusa Kristusa, vero, da nas lahko spremeni, vero, da nam lahko odpusti, in vero, da nam bo pomagal ogibati se nadaljnjih napak. Zaradi takšne vere je njegova odkupna daritev v naših življenjih učinkovita. Ko ‘doumemo kasneje’ in se z Odrešenikovo pomočjo ‘obrnemo’, lahko občutimo upanje v njegovih obljubah in radost odpuščanja. Brez Odkupitelja prirojeno upanje in radost izpuhtita, kesanje pa postane zgolj nesrečna vedenjska sprememba. Toda ko udejanjamo vero vanj, se spreobrnemo k njegovi zmožnosti in pripravljenosti, da nam greh odpusti. /…/ Namesto da bi iskali izgovore, se raje odločimo za kesanje. S kesanjem se lahko zdramimo, kakor izgubljeni sin v priliki, in premišljujemo o večni pomembnosti naših dejanj Ko razumemo, kako naši grehi lahko učinkujejo na našo večno srečo, se ne le docela spokorimo, temveč si tudi prizadevamo postati boljši. /…/ Dejstvo, da se lahko pokesamo, je dobra evangelijska novica! Krivda nam je lahko ‘izbrisana’. Lahko nas navdaja radost, prejmemo odpuščanje grehov in imamo ‘mirno vest’. Lahko se osvobodimo občutkov obupa in suženjstva greha. Lahko nas navdaja čudovita Božja luč in nismo več ‘v bolečini’. Kesanje ni le možno, temveč je zaradi Odrešenika tudi radostno.

‘Kesanje: radostna odločitev’, generalna konferenca, oktober 2016.