Misijonarji so prostovoljci, ki so se za dve leti odrekli svojemu običajnemu življenju, da bi pomagali drugim priti bližje k Jezusu Kristusu. Preden so prišli na misijon, so bili študentje, uslužbenci, športniki, knjižni molji, glasbeniki in, no, saj razumete. Po služenju se bodo vrnili domov, da bodo zaključili študij, se zaposlili, zmenkovali in se poročili ter živeli precej normalno življenje.

Prihajajo z vseh koncev sveta. Ni redko, da misijonarji služijo v tuji deželi in govorijo jezik, ki ni njihov materni. Misijonarji služijo kot mladi odrasli ali v svojih upokojenskih letih kot samski ali poročeni pari. Ne glede na starost so njihovi vzgibi iskreni – za nekaj čas zapustijo svoje domove in družine, da delajo to, kar je Jezus učil svoje apostole: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« (Marko 16:15)

Ne. Evangelij Jezusa Kristusa je za vse. Vse vabi, naj pridejo k njemu »brez denarja, brez plačila« (Izaija 55:1). Misijonarji dejansko plačajo, da vas srečajo, krijejo svoje stroške, da pridejo na misijon. Lokalni cerkveni voditelji in učitelji tudi ne prejemajo plačila.

Čas cerkvenih bogoslužij se od občestva do občestva razlikuje. Vsekakor pa lahko vedno računate na eno glavno bogoslužje za vse, ki mu sledijo razredi za otroke, mladino in odrasle.

Bogoslužje za vse se imenuje »zakramentni sestanek«. Ta sestanek obsega pesmi, molitve in pridige (oziroma »govore«), ki jih imajo vsak teden različni člani občestva. Toda najpomembnejši del sestanka je, ko v spomin na Odrešenika vzamemo zakrament (kar je podobno obhajilu).