Pogosta vprašanja

Da! Vsekakor. »Mormon« je navsezadnje samo vzdevek. Smo člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Zato verjamemo, da je Jezus Kristus Božji Sin, Odrešenik sveta, in da nas vse ljubi bolj, kot si lahko predstavljamo. Ali to pomeni, da imamo natanko takšna prepričanja kot vse druge krščanske cerkve? Ne. Vendar menimo, da smo nedvomno vdani privrženci Jezusa Kristusa.

Sveta trojica je termin, ki ga veliko krščanskih veroizpovedi uporablja za opis Boga Očeta, Jezusa Kristusa in Svetega Duha. Sveti iz poslednjih dni zelo močno verjamejo v vse tri, ne verjamemo pa, da so vsi trije ena oseba. Mislimo pa, da so enega namena, in sicer, da nam pomagajo doseči resnično radost v tem in v prihodnjem življenju (v katero prav tako verjamemo).

Da! Jezus Kristus je temelj naše vere. Pravzaprav svojo cerkev raje imenujemo s polnim imenom Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Mormonova knjiga navaja: »In govorimo o Kristusu, radostimo se v Kristusu, pridigamo o Kristusu, prerokujemo o Kristusu in zapisujemo glede na naše prerokbe, da bodo naši otroci lahko vedeli, h kateremu viru naj se ozirajo za odpuščanje grehov.« (2 Nefi 25:26)

Izraz »mormoni« je vzdevek, ki izvira iz knjige svetih spisov, ki je edinstvena za našo Cerkev in se imenuje Mormonova knjiga. Vzdevka si nismo domislili sami, a veliko ljudi ga uporablja za opis Cerkve in njenih članov. V preteklosti smo vzdevek prevzeli in ga celo sami uporabljali, nedavno pa smo ljudi prosili, naj Cerkev imenujejo z njenim celotnim imenom: Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Tako vsakdo ve, da je Jezus Kristus bistvo naše veroizpovedi in prepričanj.

Prijateljem, ki so člani Cerkve, lahko brez skrbi rečete »sveti iz poslednjih dni«.

Da. In še kako. To je Božja beseda, knjiga svetih spisov in predpisano branje za srečno življenje. Navdih najdemo tudi v drugih knjiga svetih spisov, edinstvenih za Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Skupaj nas učijo pomembne resnice o Jezusu Kristusu.

Sveto pismo so napisali navdihnjeni možje, imenovani preroki. Bog je govoril prerokom, kot sta bila Mojzes in Izaija, in so njegove nauke zapisali. Ta pisanja sestavljajo Staro zavezo. Nova zaveza je zbir poročil samih Jezusovih privržencev in tudi pisem Pavla in drugih apostolov. Obe zavezi sta bili kasneje prevedeni in združeni v eni knjigi, ki jo danes poznamo kot Sveto pismo.

Mormonova knjiga je knjiga navdihnjenih svetih spisov, ki obstajajo zato, da nas v življenju usmerjajo in povežejo z Jezusom. Od kod izhaja ime? Pred več sto leti je starodavni prerok po imenu Mormon zbral poročilo o svojem ljudstvu. Izkazalo se je, da so se soočali s številnimi enakimi izzivi, s katerimi se mi. In prav tako kot mi so moč našli, ko so se obrnili k Jezusu Kristusu. Dandanes naj bi Mormonovo knjigo brali skupaj s Svetim pismom, saj se bomo tako zbližali z Bogom in razumeli njegovo veliko ljubezen do vseh nas.

Sledi kratek povzetek epske tisočletne zgodovine, ki jo vsebuje Mormonova knjiga:

Mormonova knjiga je v bistvu pripoved o Lehijevi družini. Lehi je prerok v Jeruzalemu. Bog ga v sanjah posvari, naj zbere družinske člane in zapusti Jeruzalem, ker ga bodo kmalu zasedli sovražniki. Preko oceana gredo v Ameriko. Laman in Lemuel, najstarejša Lehijeva sinova, ne verjameta, da je očeta navdihnil Bog. Njun mlajši brat Nefi pa ima trdno vero. Bog ga izvoli, da družino vodi in uči.

Ljudje se sčasoma razdelijo v dve skupini: Nefijce in Lamance. Skupini se pogosto vojskujeta druga z drugo in njihova vera v Jezusa je stalno na preizkušnji. Ta vera polni strani Mormonove knjige v obliki prodornih pridig, življenjskih lekcij in duhovnih izkušenj.

Potem ko Jezus vstane od mrtvih, se prikaže ljudem v Ameriki. Uči jih o krstu in odpuščanju. Ozdravi bolne in blagoslovi otroke. Ustanovi Cerkev. V nasprotju z ljudmi v Jeruzalemu ljudje v Ameriki Jezusu prisluhnejo. Po njegovem prihodu še stoletja živijo v miru.

Sčasoma izgubijo vero in spet izbruhne vojna, ki z obličja izbriše skoraj celotno prebivalstvo.

Mormonova knjiga ima tako kot Sveto pismo veliko avtorjev. Gre za zbir dnevnikov in zgodovinskih zapisov, ki so se prenašali od enega zapisovalca do drugega v obdobju okrog tisoč let. Prvi avtor je prerok Nefi, ki je z družino zapustil Jeruzalem leta 600 pred Kristusom in prišel v Ameriko. Nefi je zapis predal svojemu mlajšemu bratu, ta pa ga je dal svojemu sinu. Vsak avtor je zapis vselej dal nekomu, kateremu je zaupal. Mormon je bil prerok, ki je vse zapise združil v eni knjigi. Zatorej se knjiga imenuje Mormonova knjiga.

Joseph Smith je bil leta 1823 voden do teh starodavnih zapisov in jih je prevedel z Božjo močjo.

Mormonova knjiga podpira Sveto pismo in pogosto razjasni nauke Jezusa Kristusa. Na primer, Markova in Lukova knjiga v Svetem pismu pripovedujeta iste zgodbe o Jezusu, vendar lahko izveste več, če berete dva vidika.

Mormonova knjiga in Sveto pismo skupaj vsebujeta tisoče let vreden navdih, vodstvo in poduk. Pokažeta, da Bog ljudi z vseh koncev sveta ljubi in vodi. S preučevanjem obeh knjig lahko bolje razumete, kdo je Bog in kaj želi za vas.

Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni so kakor vsi drugi. Pravzaprav bi bili presenečeni, kako normalni so lahko! V življenjih imajo vzpone in padce in vse vmes. Sveti iz poslednjih dni so poznani kot veseli, miroljubni ljudje, vendar to ne pomeni, da nimajo izzivov. Vsi se v življenju borimo, a če si po najboljših močeh prizadevate živeti po evangeliju Jezusa Kristusa, imate lahko dodatno moč in mir za premagovanje težav.

Glede življenjskega sloga si sveti iz poslednjih dni prizadevajo, da bi bil Jezus v njihovem bistven. Njihova prepričanja o Kristusu in njegovih naukih vplivajo na njihove vsakdanje odločitve o tem, kaj govorijo, kako se oblačijo in ravnajo. Na primer, skušajo se izogniti delu ob nedeljah, zato da lahko pridejo v cerkev, služijo drugim in preživijo čas z družinami. Zvesti člani Cerkve niti ne kadijo, pijejo alkohola ali igrajo iger na srečo.

Člani Cerkve Jezusa Kristusa se odločimo, da ne bomo pili piva, ker verjamemo v navdihnjena pravila za zdravje, ki nas spodbujajo, naj skrbimo za svoja telesa. Večinoma gre za pravila zdrave pameti. Nobenih nezakonitih drog. Nobenega alkohola. Nobenega tobaka. Poleg tega prepovedujejo tudi uživanje kave ali pravega čaja. Ne vemo točno zakaj, vendar verjamemo, da nam tako zapoveduje Bog, zato se poskušamo teh substanc vzdržati.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima veliko kulturnih navad in običajev, ki se osredotočajo na družino. Na primer, člani Cerkve en večer v tednu namenijo družinskemu večeru. Druge tedenske dejavnosti vključujejo cerkvena zbiranja, kot so preprosti obedi in projekti služenja ali skupine mladih za najstnike. Veliko naših navad je običajnih, kot je praznovanje praznikov z družinami. Druge so bolj edinstvene, kot je blagoslov novorojenčka med bogoslužjem. Molimo v družinskem krogu, skupaj beremo svete spise in vsak mesec se prvo nedeljo skupaj postimo štiriindvajset ur.

Ne. Družine svetih iz poslednjih dni so različno številne. Ali obstaja priporočena številčnost družine? Nikakor ne. To je zelo osebna odločitev. Ljubeče družine so lahko velike ali majhne ali nekaj vmes.

Ne. Gospod je zgodaj v zgodovini Cerkve naročil, naj mnogoženstvo izvaja določeno število njenih članov. Vendar je bilo proti koncu 19. stoletja prejeto razodetje, naj s tem prenehajo. Cerkev odtlej uči, da je monogamija vrsta zakonske zveze, ki jo Gospod zapoveduje danes. Čeprav danes nekateri še vedno izvajajo mnogoženstvo, to niso člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je varen kraj, kamor ljudje lahko pridejo po upanje o boljšem življenju s pomočjo Jezusa Kristusa. Cerkev nudi sveta orodja, običaje in nauke, ki vam pomagajo vzpostaviti in razvijati odnos z Bogom. Povrhu pa biti član Cerkve pomeni, da pripadate skupnosti ljudi, ki skrbijo drug za drugega.

Da, v družinskem krogu in kot Cerkev. Kaj je navsezadnje vredno proslavljati, če ne Jezusovega rojstva in vstajenja? Včasih nas ljudje zamenjajo s kakšnimi krščanskimi veroizpovedmi, ki praznikov ne praznujejo, a bodite prepričani, da jih.

Vsako nedeljo se zberemo in pojemo hvalnice, poslušamo pridige in drug drugega učimo o Odrešeniku. V Cerkvi se duhovno napolnimo in izpopolnimo način, da Jezusa ohranjamo v središču svojih življenj. Vsi obiskovalci so dobrodošli pri našem krščanskem bogoslužju in čaščenju.

Časovni okvir bogoslužij se razlikuje od občestva do občestva. Vsekakor pa lahko vedno računate na en glavni sestanek za vse, kakor tudi na ločene razrede glede na starostne skupine in organizacije.

Vse več je ljudi, ki zavračajo idejo o organizirani veroizpovedi in so duhovni raje na svoj način in poskušajo živeti dobro. Toda ljudje potrebujejo oboje, organizirano veroizpoved in osebno duhovnost. Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni nudi okvir in duhovniško polnomočje, ki sta potrebna za izpolnitev vseh Božjih zapovedi, vključno s krstom in zakramentno uredbo (oziroma kruhom in vodo). Ob nedeljah bi morali v cerkev, med tednom pa bi si prav tako morali prizadevati, da bi bili duhovni in služili drugim.

Vaš videz naj bo urejen. Dobrodošli ste, če pridete oblečeni v vsakršna primerna oblačila, v katerih se počutite udobno. Samo v vednost, moški so večinoma v oblekah ali v srajcah s kravato, ženske navadno nosijo obleke ali krila. Navadno se primerno oblečejo tudi otroci.

Upamo, da ne. Veliko naših članov v cerkev vsako nedeljo pride samih. A če bi radi, da je prvič nekdo z vami, mirno lahko stopite v stik z lokalnimi misijonarji, ki vam lahko najdejo prijatelja, ki bo sedel poleg vas. Vedno je težko, če si nov – a hitro boste spoznali druge člane občestva in se počutili kakor doma.

Da! Vabljeni ste, da se nam pridružite pri tedenskih dejavnostih, družabnih srečanjih, projektih služenja in cerkvenem bogoslužju. Radi bi vas spoznali in hvaležni bomo, če boste sodelovali v skupnosti.

Ne. Obiskovalcem ni treba sodelovati. Ko občestvu med zakramentom razdelijo kruh in vodo (podobno obhajilu), pladenj preprosto lahko podate naslednji osebi. Sicer pa pri uredbi lahko sodelujete. Učitelj v Nedeljski šoli pogosto prosi za prostovoljce, ki bi brali svete spise. Če raje ne bi sodelovali, preprosto ne dvignite roke.

To je verjetno odvisno od velikosti občestva, ki ga obiščete. Nekatera občestva so tako velika, da redni člani lahko ali ne opazijo, da ste obiskovalec. Druga so tako majhna, da se člani med sabo vsi poznajo in obiskovalca zagotovo prepoznajo in ga pozdravijo. V nobenem primeru se ne obotavljajte, da bi se predstavili in postavljali vprašanja. Vsi bodo veseli, da ste prišli.

Lahko in to tudi počnejo. Govorijo za govorniškim pultom, služijo kot misijonarke, voditeljice, svetovalke in učiteljice ter v številnih drugih zadolžitvah.

Ne. Ne pobiramo darovanj ali podajamo košarice.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni je bila uradno ustanovljena leta 1830 v Fayettu v New Yorku. Prvi predsednik Cerkve je bil Joseph Smith. Videl je Jezusa Kristusa in Boga Očeta in bil poklican za preroka, ki bo obnovil Cerkev Jezusa Kristusa. Prejel je Božje duhovništvo, prevedel Mormonovo knjigo in misijonarje poslal pridigat evangelij po vsej Severni Ameriki in preko oceana.

Cerkveni sedež so preselili v Ohio v Misuriju in Illinois, da bi ubežali pred preganjanjem in našli kraj, kjer bi se njeni člani lahko zbirali. Prerok Joseph Smith je bil zaradi sumov in sporov z lokalnimi politiki nezakonito priprt leta 1844 in ga je drhal ubila.

Brigham Young je postal naslednji predsednik Cerkve. Svete je v pokritih vozovih vodil čez planjave Združenih držav v utaško Skalnato gorovje. Odtlej se je Cerkev močno razširila po vsem svetu. Danes je v več kot 170 državah in ima več kot šestnajst milijonov članov.

Vstajenje pomeni združitev duha in telesa po smrti, da se nikoli več ne ločita. Jezus je tri dni po križanju vstal od mrtvih oziroma je bil obujen. Danes še živi in tudi mi bomo vstali in lahko spet živimo z Bogom.

Nihče ne ve, kdaj bo drugi prihod Jezusa Kristusa, vemo pa, da bo prišel ponovno. Angeli so njegovim apostolom naznanili: »Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.« (Apostolom 1:11) Sveto pismo in Mormonova knjiga govorita o znamenjih, ki bodo pred njegovim drugim prihodom, kot so vojne, lakote in pridiganje evangelija Jezusa Kristusa vsem narodom.

Sveto pismo Jezusa naziva s skoraj dvesto različnimi imeni, nazivi in opisi. Številni teh nazivov čudovito zajemajo njegovo veličanstvo in poslanstvo.

• Kristus
• Odrešenik
• Odkupitelj
• Božji Sin
• Jehova
• Božje Jagnje
• Kruh življenja
• Svetovalec
• Emanuel
• Luč sveta
• Gospod
• Učenik
• Posrednik
• Živa voda
• Knez miru
• Zagovornik
• Mesija
• Izraelov Sveti
• Edinorojeni
• Dobri Pastir

Vsi smo otroci nebeškega Očeta in kot prijazen in ljubeči Oče ve, kako je z vami. Pozna vas – vaše izzive, zmage, vrline in neverjetni potencial. In ker vse to ve, vas ljubi. Nič mu ne pomeni več kot vaša sreča. Zato želi, da ga spoznate.

Če iščete neovrgljivi, znanstveni dokaz, da Bog obstaja, vam predlagamo, da uporabite drugačen pristop. Vsak od nas lahko prejme spoznanje o resničnosti Boga, toda to je nekaj, kar se zgodi v globokem notranjem procesu iskanja Boga s preučevanjem, služenjem, molitvijo in božanskim navdihom. Ko to spoznamo, lahko dokaz o Bogu vidimo povsod, kamor pogledamo – v naravi, v vsakdanjem življenju in v odgovorih na molitve.

V Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni morda ni pomembnejšega naziva za Boga, kot je nebeški Oče. To pa zato, ker verjamemo, da ima vsakdo dušo in da je Bog oče teh duš. Smo dobesedno njegovi otroci in z nami želi razviti odnos. V Svetem pismu lahko najdemo tudi druga imena za Boga (ki izvirajo iz hebrejščine) – kot so Elohim, Jahve in Aba – tako je Jezus Kristus nagovoril Boga, ko je molil v getsemanskem vrtu. In kaj pomeni Aba? Oče.

Odvisno. Templji so odprti le za člane Cerkve, ki se pripravijo, zato da lahko iz tempeljske izkušnje odnesejo kar največ. Ko pa so dokončani in ob drugih posebnih dogodkih, potekajo dnevi odprtih vrat, da si ljudje lahko ogledajo notranjost. Veliko templjev ima tudi središča za obiskovalce in okoliše, ki so odprti za vse.

Sveti iz poslednjih dni tempelj ločijo od drugih cerkvenih zgradb. Na ta kraj člani Cerkve pridejo sklenit obljube z Bogom. To vključuje obljube, da bomo spolnjevali zapovedi, da bomo dobri možje in žene in da bomo za druge skrbeli tako, da jim bomo dajali od tega, kar imamo. Tudi zato, ker verjamemo, da so družine večne, je veliko dela, opravljenega v templjih, namenjenega temu, da bi bile družinske vezi močnejše. Zakonske zveze sklepamo zato, da bi trajale za vedno in ne »dokler vaju smrt ne loči«. Starši in otroci postanejo večne družine. Spominjamo se svojih prednikov. Templji so kraji, kjer se veliko dela!

V Božjem načrtu za našo srečo so družine osrednjega pomena, zakonska zveza pa naj bi trajala dlje od »dokler vaju smrt ne loči«. V poročnem tempeljskem obredu sta mož in žena združena za večno. Ta tempeljski obred se imenuje »pečatenje«, ker je par združen za čas tega življenja in za večnost. Ženin in nevesta obljubita, da bosta drug drugega docela spoštovala in ljubila, in se zavežeta, da bosta živela po Jezusovih naukih in vzoru. Če te obljube spolnjujeta, jima je v zameno obljubljeno, da se bo njuna zakonska zveza in družina nadaljevala v naslednje življenje.

V templjih Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni sta mož in žena združena za večno. Poročno obredje se imenuje tempeljsko »pečatenje«, ker se par združi za čas tega življenja in za večnost. Vendar po tem obredu pogosto poteka tradicionalno slavje s sprejemom, kjer se je, pleše in proslavlja ljubezen.

Posebna in edinstvena verska oblačila so nekaj, kar je značilno za številne veroizpovedi. Verska oblačila služijo raznim namenom. Mormonsko spodnje perilo, ki ga pravilneje imenujemo tempeljske garme, se sestoji iz dveh delov, podobnih spodnji majici in hlačam. Odrasli člani Cerkve jih nosijo pod oblačili. Spominjajo jih na obljube, dane Bogu. Članom, ki jih nosijo, so svete.

Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni se lahko poročijo s komerkoli si želijo. Vendar lahko sveto tempeljsko zakonsko zvezo skleneta le dva vredna člana Cerkve, ki sodelujeta v poročnem obredju, ki se zgodi v templju.

Ko se sveti iz poslednjih dni poročijo, razumejo, da naj bi zakonska zveza trajala večno. Poročna obredja v templjih vsebujejo besede »za čas in vso večnost«, ne »dokler vaju smrt ne loči«. Toda večne zakonske zveze ne omogočijo besede, temveč Božja moč. Otroci, ki se rodijo parom, poročenim v templjih, so samodejno »pečateni« k staršem. Družine, ki se pridružijo Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni, gredo prav tako lahko v tempelj, da se tam pečatijo.

Sveti iz poslednjih dni iščejo svoje prednike in pozorno beležijo, kdo je bil pečaten k njihovi družini. Ko najdejo prednika, ki še ni bil pečaten, gredo v tempelj in v njegovem imenu opravijo nadomestni obred. Ta prednik se nato lahko odloči, ali bo pečatenje sprejel ali ne. Pečatenje je kakor veriga, ki povezuje družinske rodove. Nadomestne uredbe se lahko izvede tudi za tiste, ki se niso krstili, ko so bili živi.

Cerkvena spletna stran FamilySearch.org ima trenutno več kot tri milijarde zapisov in zbirka se vsak dan povečuje. Stran lahko obiščete, da boste začeli podrobneje raziskovati svoje prednike, ali pa pri družinski zgodovini sodelujete na osebni ravni, tako da zbirate in ustvarjate lastne družinske fotografije in zgodbe.

Če je bil krst izveden brez pravega polnomočja oziroma tako, kakor ni skladno s tem, kako se je krstil Odrešenik, potem ga je treba izvesti ponovno. Krst je predpogoj za članstvo v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Bog je poskrbel, da vsakdo lahko prejme vse njegove blagoslove – celo po smrti. Krste in druge bistvene uredbe lahko opravljamo v dobro tistih, ki so umrli, ne da bi jih imeli priložnost prejeti. Apostol Pavel je v Svetem pismu govoril o krstu za mrtve (gl. 1 Korinčanom 15:29) in dandanes člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ta isti običaj še ohranjajo v templjih.

To je videti takole: Sveti iz poslednjih dni raziščejo svojo družinsko zgodovino, da bi odkrili imena ljudi, ki so umrli, ne da bi se krstili. Potem se v templju zanje krstijo. To služenje za druge opravimo z ljubeznijo – in ker se življenje po smrti nadaljuje, tisti, ki so umrli, za uredbe vedo in se lahko odločijo, ali jih bodo sprejeli ali ne.

Vsak član Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni ima dolžnost do oznanjanja evangelija; vendar je vedno odločitev posameznika, ali bo služil redni misijon. Zlasti mlade se spodbuja, da služijo misijon, ker je to velika priložnost za učenje, služenje in rast.

Ne. Pravzaprav veliko misijonarjev sami plačajo svoje misijone. Pogosto prej veliko let varčujejo. Včasih se družine finančno žrtvujejo, zato da misijonarja pošljejo na služenje.

Ne. »Starešina« dejansko ni ime, temveč naziv za misijonarja. Misijonarke se preprosto naziva »sestra«, čemur sledi njihov priimek. »Starešina« in »sestra« sta naziva spoštovanja in časti.

Delo v parih misijonarje ohranja varne. To je tudi vzorec, ki ga je učil Jezus. »Poklical je k sebi dvanajstere in jih začel pošiljati po dva in dva.« (Marko 6:7)

Prvi korak je, da se sestanete z misijonarji. Učili vas bodo osnovnih prepričanj in običajev Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni. Odgovorijo lahko na vsakršno vaše vprašanje o Cerkvi in vam povedo, kaj se pričakuje od članov.

Morali bi se tudi začeti udeleževati bogoslužij. Našli boste radost, ker pripadate skupnosti ljudi, ki skrbijo drug za drugega in skušajo posnemati vzor Jezusa Kristusa.

Ko ste se pripravljeni pridružiti Cerkvi, se lahko odločite, da se boste krstili in uradno postali člani. Krstijo vas lahko bodisi misijonarji ali nekdo, ki ste ga spoznali v cerkvi.