#Z današnjim dnem odkrijte nekaj več preko Jezusa Kristusa

Člani Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni si vse leto prizadevamo posvečevati sabat s čaščenjem na bogoslužju in osredotočanjem na dejavnosti, ki nas zbližujejo s Kristusom. Velikonočna nedelja se zlasti osredotoča na Kristusovo vstajenje. To je lahko videti tako, da družine skupaj berejo svetopisemske odlomke o vstajenju, občestva pa v bogoslužje vključujejo velikonočne glasbene točke. 

Številni sveti iz poslednjih dni obeležujejo tudi dogodke, ki vodijo do velike noči, denimo cvetno nedeljo in veliki petek, s proučevanjem dogodkov svetega tedna, s pesmimi o Jezusu Kristusu in s posebnimi obroki v krogu družine in prijateljev. Nekateri člani se odločijo tudi, da bodo praznični čas obeležili s kulturnimi običaji iz svojih držav, kot so barvanje pirhov, iskanje velikonočnih jajc, obdarovanje s čokolado ali drugimi darili, nakupom velikonočnih lilij ali s služenjem drugim.

Cerkev Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni praznuje veliko noč na isti dan kot večina drugih krščanskih veroizpovedi po svetu – po koledarju, ki je odvisen od lune. Velika noč je prvo nedeljo po prvi polni luni po cerkvenem pomladanskem enakonočju.

Zgodnje krščanske cerkve so si prizadevale, da bi praznovanje velike noči uskladile z novozaveznim poročilom o Kristusovem vstajenju, ki pravi, da je bila Jezusova zadnja večerja z učenci pred križanjem del judovskega praznika pashe. Pasha se praznuje po hebrejskem lunarnem koledarju. Sčasoma so bile uvedene prilagoditve, da bi izračun datuma postal bolj poenoten (na primer, da velika noč vedno pade na nedeljo). Zato je današnji datum velike noči še vedno pod vplivom luninih ciklov, vendar se ne ujema več z datumi pashe.

Če še nikoli niste obiskali naših bogoslužij, pa bi se nam želeli pridružiti na velikonočno nedeljo, vam spodaj ponujamo kratek opis, kaj lahko pričakujete. Več lahko izveste tudi tu.

• Naše glavno bogoslužje se imenuje zakramentni sestanek. Zajema uvodno in zaključno molitev, skupno petje hvalnic ter pridige (oziroma »govore«) članov občestva.
• Vzamemo tudi zakrament, ko imamo priložnost zaužiti majhen košček kruha in kozarček vode v spomin na žrtvovanje Jezusa Kristusa za nas, kakor je to učil svoje učence pri zadnji večerji.
• Sodelujete lahko toliko, kolikor želite – lahko pojete skupaj z drugimi ali le poslušate; zakrament lahko vzamete ali pa pladenj preprosto podate naprej.
• Večina žensk v občestvu bo verjetno oblečena v krilo ali obleko, večina moških pa si nadene belo srajco in kravato, a spodbujamo vas, da pridete oblečeni tako, kot vam je najbolj lagodno.
• Med bogoslužjem ne prosimo za darovanja oziroma ne kroži pušica.

Naša bogoslužja skozi vse leto so osredotočena na Jezusa Kristusa, tudi v času vsako nedeljo, ko se ga spominjamo pri zakramentu.

Na velikonočno nedeljo so govori posebej posvečeni Jezusovem žrtvovanju za nas in njegovemu vstajenju. Lokalni voditelji pogosto izberejo velikonočne hvalnice, kot je »Vstal je Kristus, naš Gospod« ali zaprosijo nekoga, da izvede posebno glasbeno točko o Odrešeniku.

Dodatni sestanki razen glavnega bogoslužja, kot so nedeljska šola ali vaje pevskega zbora, so običajno odpovedani, da lahko ljudje več časa preživijo z družino.

Mormonova knjiga: še ena zaveza Jezusa Kristusa, je sveta knjiga, ki skupaj s Svetim pismom pričuje o vlogi Jezusa Kristusa kot našega Odrešenika in nas uči, kako naj mu sledimo.

Osrednji dogodek Knjige Mormonove je Jezusov prihod med njegove »druge ovce« v starodavni Ameriki po njegovem vstajenju. Tam so ljudje otipali sledove žebljev na njegovih rokah in nogah ter rano na njegovi strani in ga častili kot prerokovanega Odrešenika. Tako kot med svojim delovanjem na Bližnjem vzhodu je tudi tam Jezus zdravil, blagoslavljal, učil množice in ustanovil svojo Cerkev.

Celoten opis Jezusovega prihoda v Ameriko si lahko preberete tu v Mormonovi knjigi: 3 Nefi 11–28.